Debriaški križ

Opis

Debriaški križ severno od Piswega, ki ga v narečju imenujejo „Derbacher Kreuz“, ima zelo dolgo zgodovino. Zgradili so ga l. 1692. Zadnjič so ga obnovili 1976/77 in 1992, pri čemer so ga preoblikovali v kapelo sv. Huberta. Pri tem so obnovili že močno zbledele slike Andreasa Malowerschniga iz Gitschtala. Uporabljali so disperzijske barve.
V notranjosti kapele sta prej stali poleg križa dve leseni izrezljani figuri (Jožef in Marija). Jožefov kip je bil ukraden. Marijin kip je ob prenovi kapele restavriral Werner Campidell, ki je ocenil, da je kip star okoli 300 let. Lahko sklepamo, da je tudi razpelo iz tega časa. Od prenove stoji kip Matere Božje iz varnostnih razlogov v hiši družine Stürzenbecher (gostilna Leitgeb), kjer je na ogled.

Debriaški križ je zidana kapela s podaljšano leseno streho, ki sloni na dveh lesenih podpornikih, podobno kot pri kapelicah odprtega tipa. Zavarovan je z ograjo iz kovanega železa.

Kapela je naravnana na vzhod.

Prost dostop.

Legenda, zgodovina, pravljica

Debriaški križ stoji ob stari procesijski poti, ki je menda nekoč vodila od Zammelsberga do Gunzenberga.
Ob prošnjih dnevih maja (pred binkoštmi) je prebivalstvo Piswega do srede 70. let 20. stol. redno romalo k Debriaškemu križu.
1. prošnji dan: procesija okoli cerkve v Piswegu.
2. prošnji dan: procesija mimo Debriaškega križa v Krko.
3. prošnji dan: procesija „po polju“, pri čemer so imeli dve varianti:
a) iz Piswega proti zahodu do vasi Krön k domačiji p. d. Fischer in od tam skozi gozd po stari pravni poti proti severu k Debriaškemu križu in po spodnji poti (približno vzporedno k današnji cesti) spet nazaj v Pisweg.
b) iz Piswega proti severu direktno k Debriaškemu križu in potem na vzhod v vas Glanz k domačiji p. d. Glanz in od tu spet proti jugu po kolovozu nazaj k cerkvi v Piswegu.

Debriaški križ že od nekdaj velja za „kraj moči“. Ljudstvo pripoveduje, da ni potrebno hoditi na dolgo pot k romarski cerkvi Marije Pomočnice, kajti da ima obisk Debriaškega kiža isti učinek.