Šrangerjeva kapela

Opis

Zidana kapela odprtega tipa, s polkrožnim zaključkom je dokaj velika. Na vrhu pločevinaste dvokapne strehe je pritrjen križ. Vhod v kapelo zapirajo lesena vrata. Na vsaki strani sta dve okni, na zadnji steni pa dve manjši rozeti za zračenje.
V kapelo je napeljana električna razsvetljava, kar daje kapelici ponoči še poseben čar.

Legenda, zgodovina, pravljica

Kapela je bila postavljena na željo Ivana Adama (1888-1947), nekdanjega gospodarja Šrangerjevega posestva. Ko je moral v prvo svetovno vojno, se je zaobljubil, da bo, če se srečno vrne iz vojne vihre, postavil kapelo Mariji v zahvalo. Res se je po štirih letih vrnil in želel izpolniti zaobljubo. A mu za časa svojega življenja ni uspelo izpolniti zaobljube. Šele 19 let po njegovi smrti je njegova žena Terezija Adam roj. Richter pridobila vsa potrebna soglasja na občini.
1993 so ob 25. obletnici postavitve in blagoslovitve kapele imeli pri kapeli sveto mašo s šmarnično pobožnostjo.
Kapelo in kip je blagoslovil 18. avgusta 1968 župnijski soupravitelj Ignacij Kreslin. Kapela je posvečena Lurški Mariji.
Vir: Igor Glasenčnik, Znamenja v Mežiški, Mislinjski in Dravski dolini, Koroški tednik, let III, št. 27/28, 15. julij 1999, str.7.; Igor Glasenčnik, Podoba in preteklost Kaple in Ožbalta, Kapla, 1995, str.106.