Nagrobni spomenik dr. Josipa Ogrisa

Opis

Starejši del v belem kamnu z reliefom Marije z malim Jezusom ter žarki v zlati barvi. Pod njim je nagrobna plošča črne barve z zlatim napisom ter podobo Josipa Ogrisa.

Legenda, zgodovina, pravljica

Dr. Josip Ogris (1887-1964) je bil župnik v Ločah od leta 1914 do 1957 v zelo težavnih časih, v katere sta spadali tudi obe svetovni vojni. V svojem življenju je moral vsega skupaj nad osem let prebiti na bojišču (kot vojni kurat v 1. svet. vojni), v zaporu, na begu ali v izgnanstvu. Tik po koncu 1. svet. vojne je moral zbežati na Kranjsko. Po vrnitvi je leta 1922 skupno z učiteljem Francem Aichholzerjem ustanovil slovensko društvo z imenom Izobraževalno društvo »Jepa«. Pravtako leta 1922 je dr. Ogris postal predsednik Slovenskega šolskega društva in to mesto obdržal do prve polovice 30ih let. Mnogo svojega prostega časa je posvečal juridičnim študijam in bil leta 1928 promoviran na dunajski univerzi za doktorja prava. Bližal se je čas 2. svet. vojne in s tem čas nasilja in izgnanstva. Vedno spet je imel loški župnik opraviti z gestapom, ki ga je že novembra 1940 klicala na zasliševanje. 6. aprila 1941 ga je zaprla, 30. aprila spet izpustila , a že 10 dni pozneje izgnala na nemško faro. Na svojo faro Loče se je vrnil šele 3. avgusta 1945, po ponovni zahtevi župljanov.
Loški župnik dr. Josip Ogris ima velike zasluge za ohranitev slovenske besede in kulture ne le med Jepo in Baškim jezerom, marveč tudi v širši regiji.

(Simon Trießnig)