Vojvodski prestol

Opis

Vojvodski prestol je deloma sestavljen iz antičnih kamnitih plošč iz Virunuma in ima dva sedeža s skupnim naslonjalom: na vzhodnem je imel sedež koroški vojvoda, na zahodnem pa palatinski grof. Domnevajo, da so ga v tej edinstveni obliki najverjetneje postavili v karolinški dobi (9. stol.). Imel je pomembno vlogo pri uradnih pravnih aktih, o čemer pričajo tudi oznake "sedes tribunalis" (sodni stol), "solium ducatus karinthie" (prestol vojvodine Koroške) in "Lehensstuhl" (fevdni stol). Dokumentirano je, da je na vojvodskem prestolu sedel goriški in tirolski vojvoda Meinhard, ki mu je nemški kralj Rudolf podelil Koroško. Delil je deželne fevde in sprejel poklon „gospodov“. Zaradi pravnih obredov, ki so povezani z vojvodskim prestolom, je postal simbol samostojnosti in neodvisnosti dežele Koroške. Zadnjič so tukaj potekali 12. septembra 1651.

Legenda, zgodovina, pravljica

Pri knežjem kamnu, fragmentu antičnega stebra na območju karolinške palatinske kneževine pri Krnskem gradu – v prejšnjem središču slovanske karantanske države –, v gosposvetski cerkvi in na vojvodskem prestolu so potekali pravnozgodovinsko edinstveni obredi ustoličevanja vojvod na Koroškem. Prvič jih je natančno opisal opat Janez Vetrinjski, ko je opisoval ustoličevanje goriškega in tirolskega grofa Meinharda II. Novega vojvodo, sedeč na knežjem kamnu, je „vojvodski kmet“ (kosez iz sloja podeželskih svobodnjakov) v slovenskem jeziku spraševal, kdo da je, ali želi biti pravičen sodnik ter ali brani in priznava krščansko vero. Po slovesni maši v gosposvetski cerkvi so sklenili obrede na vojvodskem prestolu s prisego, potrditvijo pravic in svoboščin, potrditvijo in novo podelitvijo fevdov ter poklonom. V listinah je prvič dokumentirano ustoličevanje vojvode Hermana Spanheimskega l. 1161.