Kužno znamenje Gospa Sveta

Opis

„Kužni križ“, največje in najpomembnejše poznogotsko znamenje dežele, stoji na vzhodnem koncu Gospe Svete ob nekdanji meji graščinske posesti. Ima prečno pravokotno obliko in je čudovito lepo oblikovana kapelica odprtega tipa z visoko streho. Kapelica ima na treh straneh odprtine s šilastim lokom. Nad zahodnim vratnim lokom je majhno okence, ki z ravno preklado vodi v podstrešje. Celotna zgradba stoji na nizki osnovi, zidni venec iz klesanca pa končuje fasado pod streho. Arkade so od l. 1893 zamrežene, stranske odprtine se lahko zaprejo z vrati iz kovanega železa.
Notranjost je banjasto obokana, na straneh so v obok vrezane sosvodnice. Čopasta streha je pokrita s kamnitimi ploščicami, dodatna okrasna elementa sta zastavici na okroglastem zaključku na vrhu strehe. Notranjost in zunanjo južno stran krasijo slikarije. Freske na južni steni so zaščitene z dodatno strešico.

Po restavraciji objekta je l. 1972 Sebastian Einzinger restavriral freske.

Prost dostop

Legenda, zgodovina, pravljica

Nekdaj so se pri Kužnem križu zbirali romarji. Pripovedujejo, da so se tisti, ki so prihajali s severa, še v 18. stoletju srečavali pri Pirkerjevem križu v Arndorfu. Posamično so šli skozi zgradbo in se pri tem trikrat pokrižali.
Na mestu, kjer danes stoji Kužni križ, je v preteklosti visoka duhovščina dostojanstveno sprejemala koroške vojvode, ki so po ceremoniji pri knežjem kamnu in vojvodskem prestolu prihajali po poti – speljana skozi useke – z Gosposvetskega polja. Od tukaj so šli v stolnico k slovesnemu bogoslužju, s katerim so končali slovesnosti ustoličevanja. Zgodovinarji torej domnevajo, da je bilo pomembno mesto na meji graščinske posesti verjetno že pred Kužnim križem ustrezno označeno.

Po legendi so zgradili Kužni križ nad grobiščem treh roparjev. Menda je trojica ropala v okolci Gospe Svete, tako da sta bila ogrožena vsakogaršnje imetje in življenje. Nekega dne se je móra nenadoma končala. Nekoliko kasneje so zaslišali hripavo vpitje prav iz tistega gozda, kamor so se zatekali ropaji. Pogumni možje z vasi so se odpravili na pot in našli roparje v smrtnih krčih. Imeli so kugo in na srečo se epidemija kuge na vasi ni razširila. V zahvalo so postavili visoko znamenje, ki še danes spominja na ta čas.