Cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu

Opis

Cerkev je obsegala sedanjo, vendar precej nižjo in ravno stropano ladjo ter zelo verjetno polkrožno sklenjeno apsido. V začetku 15. stoletja, ko so ladjo dvignili do sedanje višine, jo opremili z dvema južnima in enim severnim oknom ter ponovno ravno stropali, so prvotno apsido zamenjali z manjšim 5/8 sklenjenim prezbiterijem. Ob koncu istega stoletja so ob severni strani ladje prizidali zvonik, na vzhodni pa sedanji, od ladje malo ožji toda višji in precej ploščato 3/8 sklenjeni prezbiterij z lastno slavoločno steno. V prvi tretjini 16. stoletja je nastala ob severni ladjini steni najprej dvopolna kapela, zaradi katere so morali zazidati severno ladjino okno, in nato nekoliko širša dvopolna zakristija, katere streha je puščala zaradi posebne strešne konstrukcije severno prezbiterijevo okno prosto.
Naslednjo prezidavo je cerkev doživela šele v 17. stoletju. Leta 1626 so ji obokali ladjo, vzidali pevsko emporo, zamenjali glavni portal, nadomestili obe južni gotski okni s tremi pravokotnimi renesančnimi, obokali zvonico ter prezidali tudi vseh pet prezbiterijevih oken v pravokotna renesančna.
Ob koncu 17. in na začetku 18. stoletja sta nastali obe južni kapeli, Jožefova ob prezbiteriju in Križeva ob ladji, v drugi polovici 19. stoletja so dvignili zakristijsko ostrešje in ga spojili s prezbiterijevim ter regotizirali njegova preostala štiri okna. Po požaru leta 1903 je zvonik zamenjal svojo uničeno streho s sedanjo, pred drugo svetovno vojno pa so pred severno kapelo, ki so jo opečno nadzidali, postavili dvoločno vežo, njeno streho višinsko izravnali z zakristijsko ter jo spojili z ladjino.

Legenda, zgodovina, pravljica

Župna cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu je bila morda zgrajena že malo prej, zagotovo pa kmalu po letu 1235, ko je Elizabeta Turingijska (1207-1231) postala svetniška zavetnica bolnih in ubogih. V njej se je 30. 4. 1251 izvršila znamenita predaja slovenjgraškega gospostva oglejskemu patriarhatu.

Vir: Jože Curk, Mislinjsko ozemlje - kulturna pokrajina. Zbornik, Slovenj Gradec in Mislinjska dolina I, Slovenj Gradec, 1995, str. 196-197.