Boštetov mlin je v celoti narejen iz desk, voda ki pritaka po rakah (korito) na mlinsko kolo, ga poganja na sredini. Dvokapna streha je pokrita tudi z dolgimi deskami, ki segajo od slemena do kapa. Sleme je ojačano z vodoravnimi deskami.
Do šestdesetih let 20. stoletja je imela vsaka velika kmetija v Podnu svoj hišni mlin na vodni pogon. To so bili mlini z mlinskimi kolesi za enkratno mletje. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bili nekateri mlini tudi predelani za proizvodnjo električne energije. Najdlje sta delovala mlina pri Šošeljcu in Bukovniku. Danes najdemo v Podnu le še posamezne mline, vsaj njihovo zunanjo lupino.
V ravninskem delu grabna so delovali mlini, ki jih je voda poganjala od spodaj ali na sredini, na terenu s strmejšim naklonom pa je na mlinske kamne padla od zgoraj.
Vir:
Spremna knjižica k filmskemu projektu Herte Maurer-Lausegger (Univerza v Celovcu, Fakulteta za kulturologijo, Inštitut za slavistiko): Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage (slovensko) / Dialekt unter der Vertatscha. Mühlen und Sägen (nemška sinhronizacija), 20 minut, 1994.
Nadaljnja literatura:
Herta Lausegger: Die Terminologie der Bauernmühle in den slowenischen Dialekten in Kärnten. Eine volkskundlich-lexikalische Bestandsaufnahme. Disertacija, Graz 1980.
Borovlje/Ferlach
Mlin stoji na višini stanovanjske hiše v Podnu 54, na nasprotni strani Grabna, »Hrabna«.
19. stoletje
družina Lang
Kategorija | Obrt / Kmetijstvo / Industrija |
Občina | Borovlje/Ferlach |
Borovlje/Ferlach
Borovlje/Ferlach
Borovlje/Ferlach
Borovlje/Ferlach
Borovlje/Ferlach
Borovlje/Ferlach
Borovlje/Ferlach