Gutovnikova kašča

Opis

Lesena kašča, ki je delno kašča, delno preurejena v preužitkarsko hišico. Streha objekta je v obliki črke L, kritina je opečnata.

Legenda, zgodovina, pravljica

Prvotno kaščo so s časoma delno preuredili v preužitkarsko hišico. Tako je danes levi del objekta kašča, desni del pa preužitkarska hišica. V ta del so vzidali večja okna, vhodna vrata in podstrešni del spremenili v bivalni prostor z večjim oknom.

Kašča je bila kot objekt na kmetiji vidno povezana z hišo. Vedno je postavljena tako, da je vhod viden že iz hišnega praga. Vedno je bila toliko oddaljena od drugih stavb, da je bila varnejša pred ognjem in hkrati tako blizu hiše, da je bil mogoč nadzor nad njo. Kaščo so po ustnih pričevanjih gradili štirje tesarji, ki so prevzeli vsa dela. Debla so tesali, oblikovali lesene zveze, vgradili shrambene predale za žito „košte“ in kaščo tudi pokrili z leseno streho –„šitlni“, oziroma skodlami. Pri izdelavi kašče so uporabljali preprosto orodje, za vezavo lesenih tramov, pa so uporabljali lesen čepe- „tumplne“. Pri izdelavi je bil uporabljen kvaliteten borov, macesnov ali smrekov les počasne rasti.
Kletni prostor je imel vedno eno ali več manjših odprtin za zračenje. Tla v kleti so bila zbita iz zemlje. Kletni prostor so uporabljali predvsem za shranjevanje „mošta“, oziroma sadjevca. Posledično stoji zaradi tega pri marsikateri kašči tudi lesena stiskalnica „preša“, kateri so potem za njeno zaščito podaljšali nadstrešek. Prostor v pritličnem delu so uporabljali za shranjevanje namletega žita. Zaradi te namembnosti so bili v tem prostoru tudi posebni predalniki, ki so se imenovali „košti“. Pomemben člen vsake kašče je tudi lesen „gank“, ki spominja danes na hodnik ob zunanji steni hiše. Na kaščah so se ganki nahajali na sprednji čelni strani. Uporabljali so jih za sušenje pridelkov, predvsem zelišč in fižola. Za zračenje in držanje primerne klime so bile v kašči tudi narejene zračne line, ki so bile različnih oblik. Nadstropna kašča je imela povezano pritličje in nadstropje z zunanjimi stopnicami, ki so vodile na zunanji strani iz spodnjega na zgornji „gank“. Kašče imajo tudi eno značilnost, ki se ji reče medetažna stopnica, ki je razširjeno zgornje nadstropje na eni ali pa na večih straneh. Ta medetažna stopnica bi naj oteževala dostop glodalcem v zgornji kaščni prostor. Je pa ponavadi tudi na zunanji strani bogato okrašena z raznimi vzorci. Posledično je zaradi medetažne stopnice nadstropna etaža kašče ponavadi širša od pritlične. Tudi v nadstropnem prostoru so lahko bili predali za žito, predvsem, pa je bil ta prostor namenjen shranjevanju suhih mesnih izdelkov.

Viri: Liljana Suhodolčan, Kašče v Mežiški dolini, Koroški muzej, Ravne na Koroškem, 1996, str. 7-20.