Cerkev je enoladijsko zasnovana z razčlenjeno zahodno fasado in se na vzhodu zaključi v ravno zaključenem pravokotnem prezbiteriju. Fasado sv. Jakoba krasi zgoraj vrsta polkrožnih, pod njimi pa pokončno pravokotnih oken, vendar sta dve okni na pročelju danes zaprti z vitraži. Nad zahodnim pročeljem se dviga zvonik s čebulasto streho, ob severno steno ladje pa je prislonjena dolga pravokotna zakristija.
Glede na dejstvo, da je bila prvotna Mežiška cerkev leta 1154 dodeljena samostanu v Dobrli vasi, je domnevno nastala že kakšno desetletje pred tem. Prvotna stavba naj bi nastala v več fazah in prezidavah in naj bi bila romanska cerkvica-kapela, na vzhodu zaključena s polkrožno apsido. Cerkev naj bi bila večkrat prezidana, nazadnje 1840.
Vir: Mežica 1994, O podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici, str. 41-43.; Simona Javornik, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline, Katalog, Ravne na Koroškem, 2002, str. 79-82.
Freska sv. Jakoba na fasadi cerkve.
Mežica
EŠD 3174
Cerkev stoji severno od starega trga.
tretja četrtina 12. stol., 1154, druga četrtina 19. stol., 1840
1840 leta: mojster gradnje Pietrij Rudolf iz Velikovca
Župnija Mežica
Kategorija | Fasadni ornament |
Občina | Mežica |
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica
Mežica