Pupenludl

Opis

Gre za leseno kolibico in podobo Pupenludla ob apnenčasti skali, ki se dviguje nad reko Dravo na južnem robu Radeljskega polja. Leta 2005 so jo postavili domačini v spomin na Pupenludla (Pužaludla), moža, ki ni znal govoriti.

Legenda, zgodovina, pravljica

Pupenludlu je bilo ime Aleš, zaradi njegove velike strasti – igranja s »pupami« (punčkami iz cunj) pa so ga ljudje poimenovali Pupenludl ali Pužaludl. Preživljal se je z občasno pomočjo kmetom pri kmečkih opravilih. Bil je samotar, ki je neznansko hrepenel po družbi. Ker te ni imel, si je predstavljal, da so to pupe. Zanje je skrbel kot za člane svoje družine – oblačil jih je, jih hranil, se z njimi pogovarjal, jih kregal, celo pokopaval na majhnem, zanje urejenem pokopališču ob svoji kolibici, kjer je imel tudi zvonček, s katerim je ob njihovih pogrebih zvonil. Med vojno so Pupenludla Nemci na silo odpeljali v Gradec v posebno ustanovo. Pupenludl se na Dobravo žal nikdar več ni vrnil, nanj pa nam je ostal spomin.

VIR: Ana Vovk Korže, Vesna Jurač, Vodna učna pot Dobrava. Maribor: Filozofska fakulteta: Mednarodni center za ekoremediacije, 2007, str. 11.