Berdejenkova hiša

Opis

Že v 18. stol. je bila tam gostilna, kjer so se v glavnem ustavljali furmani, zato ima hiša zelo staro tradicijo obcestne gostilne. Leta 1931 so lesene in kamnite dele hiše zamenjali z opeko. Pred vhodom v hišo je zidan šuos s kamnitimi stopnicami in na steni napis z letnico. Gostinska dejavnost je v tej hiši obstajala do leta 1945.

Legenda, zgodovina, pravljica

Že v 18. stoletju je bila tam gostilna, kjer so se v glavnem ustavljali furmani in ima zelo staro tradicijo obcestne gostilne. Gostinska dejavnost je bila do leta 1945. Ivanka Rapacse spominja, da sta starša na temeljih stare hiše, ki je bila zelo dotrajana, zgradila novo. Vsa gradbena dela pri hiši so potekala ročno. Malto so mešali z motikami in jo razvažali s samokolnicami. Material so do hiše pripeljali s konji in voli. Opeko za hišo so žgali doma. Najprej so podrli polovico stare hiše, da so lahko v drugi živeli še naprej, nato so dogradili še drugo polovico hiše, ki je bila dokončana leta 1931.
Ob domačiji Berdejenk sta bila tudi žaga in mlin na dva kamna, ki ju je poganjal potok Vuhreščica. Kmetija je imela tudi gostilniško dejavnost, za katero je skrbela predvsem mama ga. Ivanke Rapac. Čez teden so v gostilno hodili predvsem furmani, ob nedeljah pa je mati kuhala goveji golaž za ljudi, ki so se vračali od maše. Posebej slovesno je bilo pri hiši za »lepo nedeljo« v Vuhredu, ko je gospodinja pripravila domačo svinjsko šunko in različne vrste solat za goste. Prirejali so tudi različne gostije. Zanimivo je tudi, da je vsak dan, razen nedelje, vozil pek k hiši svež kruh.

VIR: Marija Makarovič in Majda Sušek,Trije rodovi o Vuhredu in okolici. Občina Radlje ob Dravi, Vuhred, 1996, str. 131 - 141.