Drugova kašča

Opis

Kašča pri Drugu je vzorec za splošne značilnosti arhitekture tukajšnjih kašč. Zgrajena je na kamnitem temelju in osnovnem oklepu iz smrekovih tramov. Zgornji prostor ima stene nekoliko pomaknjene navzven, tako da je nastal tako imenovan »mišji napušč«, ki naj bi preprečil dostop mišim do zgornjega dela stavbe. Pod streho, ki ima samostojno konstrukcijo najbolj enostavne oblike, so bili tudi strop zgornje kašče in poševni deli sten napravljeni iz tramov, da bi s tem ohranili posebno klimo in preprečili dostop tatovom skozi streho. V vsak prostor vodijo polkrožno v steno vrezana vrata, do zgornjih je dostop speljan po strmih stopnicah in majhnem ganku, ki je hkrati tudi lepotni dodatek. Globoka strešna čopa in široki napušči so imeli večkratno vlogo: varovali so stene pred dežjem in soncem, da se niso preveč ohladile niti preveč segrele. Pod napušč pa so mnogokrat postavili še prešo za sadje. Na preprostih, a trdnih vratih se je ohranilo več lesenih križcev, med katerimi so nekateri skrbno izrezljani.

Legenda, zgodovina, pravljica

Križce so na vrata pribijali vedno na tri kralje, kar naj bi prineslo blagoslov v kaščo.

Pri Pistotniku in pri Drugu na Komlju sta dve samini, izkrčeni najbrž v zadnjem obdobju kolonizacije v 16. stoletju, na kar kažeta tudi imeni. Pistotnik je bil imenovan tisti, ki je ponovno naselil pustoto (opuščeno domačijo ?), Drug pa tisti, ki je prišel takoj za njim.

Vir: Peter Fister, Arhitektura Zilje, Roža, Podjune. Celovec 1989, str. 179n.