Pistotnikova kašča

Opis

Pistotnikovo kaščo so postavili leta 1799. Ob skalo in griček naslonjeno klet so sezidali z debelimi stenami in jo obokali s skoraj do tal segajočim nepravim križnim obokom. Nad kletjo so z najboljšim tesarskim znanjem postavili dva prostora, ju s treh strani obdali z bogato okrašenim balkonom, pod streho pa zgradili še eno kaščo ter posebne »viseče« kaščne skrinje.
Tehnična izvedba Pistotnikove kašče, še bolj pa vrsta izrednih podrobnosti pričajo, da gre za pravi arhitekturni dosežek. Skrbni obdelavi lesenih zvez in oblikovanju oboka v kleti moramo dodati še bogato rezljane stebriče na balkonu, v pravi baročni tradiciji izrezane deske na balkonski ograji, okrašena vratna krila in v leseno steno vrezana letnica. Streha je na eni strani od »gosposkih hiš« podedovala dolgo stransko strešino, na drugi strani pa ima značilen kmečki čop. Žal je sedaj pokrita z betonsko opeko, še pred vojno pa bila pokrita s skodlami.
V primerjavi z drugimi podjunskimi kaščami je prava posebnost in dokazuje kako daleč je lahko segel napor, da bi bila prav kašča najpomembnejša stavba v sklopu domačije.

Legenda, zgodovina, pravljica

Pistotnikovi so v kleti hranili poljske pridelke, v zgornjih prostorih meso, na podstrešju pa različne vrste žita.

Pri Pistotniku in pri Drugu na Komlju sta dve samini, izkrčeni najbrž v zadnjem obdobju kolonizacije v 16. stoletju, na kar kažeta tudi imeni. Pistotnik je bil imenovan tisti, ki je ponovno naselil pustoto (opuščeno domačijo ?), Drug pa tisti, ki je prišel takoj za njim.

Iz: Peter Fister, Arhitektura Zilje, Roža, Podjune. Celovec 1989, str. 178nn.