Figovčev križ

Opis

Je večja starejša poslikana kapelica s koničasto streho, pokrito s kamnitimi ploščicami. Oblikovana je tako, da ima na vseh štirih straneh trikotne zatrepe. Visoke, polkrožno zaključene niše segajo skoraj do podstavka. Glavno nišo zapirajo vratca iz železnih palic.
Križ sta dala l. 1870 postaviti kmeta Jurij Reš, p. d. Prenar, in Aleš Mlinar, p. d. Črčej na Blatu. Poslikal ga je slikar Kolb. Njegove ime je ostalo zapisano v notranjosti nad vhodom kapele na oboku. Po sto letih (1970) so križ s pomočjo občine Pliberk obnovili sosedje Prenar, Črčej in Figovc, freske pa je obnovil Friderik Jerina. Takrat je križ dobil na vrhu stolpa novega bakrenega angela, ki se obrača po vetru. Nazadnje je poslikavo leta 1992 obnovil Jožef Stefan.

Prost dostop.

Legenda, zgodovina, pravljica

Pri križu je vsako drugo leto blagoslavljanje jedil o veliki noči. V letih vmes je pri bližnjem Štefanovem križu na Zgornjem Blatu.

Križ na Srednjem Blatu sta dala leta 1870 postaviti kmeta Jurij Reš, p. d. Prenar, in Aleš Mlinar, p. d. Črčej na Blatu. Kdo je križ zidal ni znano. Temelji križa so zidani s kosi naravne skale, višje zgoraj pa je zidar uporabil na roke oblikovano opeko. Stolp je še vedno pokrit s prvotno kritino, in sicer s kamnitimi ploščami, naklesanimi na repeljški gori nad Grobeljnikom. Z enakimi ploščami je bil pokrit tudi del cerkvene strehe v Vogrčah.
Jurij Reš, prvi graditelj križa, je bil menda kmet svobodnjak, ki ni bil podložen zemljiški gosposki. Na »Reševem oblu« je v davnini stal grad. Še danes se vidijo sledovi okopov (jarkov) gradu, ki je bil že v 13. stoletju opuščen. Grajska zemlja je pripadala Reševini in morda so bili Reši celo potomci nekdanjih blaških graščakov. Za tedanje čase je bil Jurij Reš zelo izobražen. Obiskoval je latinske šole v Celovcu, a je moral študij zaradi očetove smrti opustiti. Ker je bil »šriften« človek, so ga kmetje izvolili za blaškega župana. Dokazano je, da je županoval v letih 1868 do 1870. Jurij Reš ni bil poročen, po njegovi smrti je podedoval posestvo njegov nečak Mlinarjev Jozl.
Drugi graditelj križa je bil Jurijev svak, Aleš Mlinar. Tudi Mlinarjevi so bili starodavni blaški rod. Aleš se je rodil 1819 pri Mlinarju in ko je bil star 17 let, mu je oče kupil sosednjo Črčejevo kmetijo. Dobro je gospodaril, dva sinova sta postala duhovnika in trije kmetje: eden doma pri Črčeju, drugi pri Mlinarju, in tretji pri Prenarju. Tudi oni so napredno gospodarili, a niso prigospodarili toliko, kot so izdajali in so morali svoja posestva prodati. Tako so dobile kmetije na Srednjem Blatu nove gospodarje: pri Prenarju Milačeve s Kranjskega, k Mlinarju so prišli Davidi, Črečej pa je postal Andrej Kumer, p. d. Rožčev iz Repelj.

(Vir: Mirko Kumer, Vaško znamenje, v: Družina in dom 1972, št. 4, str. 54–56.)