Cerkev sv. Urha v Dovžah

Opis

Cerkev sestavljajo pravokotna ladja s fasadnim zvonikom, ki je malce ožji in višji, ploščato 3/8 sklenjeni prezbiterij in zakristija ob njegovi južni strani. Ladja hrani še originalno romansko-gotsko ostenje. Medtem ko je prezbiterij iz začetka 18. stoletja, sta zakristija in zahodni podaljšek ladje iz prve polovice 19. stoletja; zvonik, ki je zamenjal strešnega, pa celo šele iz leta 1861. Od prvotnih oken v južni ladjini steni je bilo zahodno okroglo, ostali dve pa pokončni, rahlo zašiljeno sklenjeni in opremljeni s trilistno zaključenima svetlobnima okviroma.
Ti stilni znaki datirajo nastanek cerkve proti koncu 13. stoletja, torej v bližino letnice 1318, ko se Dovže prvič omenjajo.

Legenda, zgodovina, pravljica

Cerkev sv. Urha v Dovžah, ki se prvič omenja leta 1336 (zagotovo pa šele leta 1587), je šentiljska podružnica. V letu 1954 je dr. Marijan Zadnikar pri cerkvi sv. Urha v Dovžah na južni zunanji strani opazil tri zazidana okna, ki jih je dal odpreti. Ta okna dokazujejo, da je srednji del cerkvene ladje ostanek poznoromanske cerkve iz časa okrog leta 1300. Naselju Dovže starejši pravijo tudi pri Sv. Urhu. V neposredni bližini cerkvice je nekoč tekla rimska cesta, ki je šla prek Vitanja na Lošperk v Mislinjo in skozi Slovenjgraško kotlino. Na dovžanskem polju je bil leta 1932 najden fragment rimskega kamna z napisom.

Vir: Jože Curk, Mislinjsko ozemlje- kulturna pokrajina, zbornik, Slovenj Gradec in Mislinjska dolina I, Slovenj Gradec, 1995, str. 200; http://www.sentiljpodturjakom-mislinja.si/www/index.php?option=com_content&view=article&id=51&Itemid=62, 11. 7. 2012