Spomenik nadvojvodi Janezu v Hudi luknji

Opis

Kamnito spominsko znamenje piramidaste oblike s ploščo in reliefom nadvojvode Janeza. Postavljeno leta 1829.

Legenda, zgodovina, pravljica

Nadvojvoda Janez je leta 1829 dal zgraditi cesto skozi sotesko, danes imenovano Huda luknja. Tu se je srečal z velikim vhodom v kraško podzemlje.
Nadvojvoda Janez, brat avstrijskega cesarja, se je zelo zavzemal za dobrobit Štajercev. Izobraževalna, kulturna in gospodarska scena Štajerske še danes nosi pečat njegovega ustvarjanja.
Johann Baptist Joseph Fabian Sebastian, sin Leopolda, velikega vojvode Toskane (pozneje cesar Leopold II.) in Marije Ludovike Burbonske (hčerke takratnega španskega kralja), je bil rojen 20. januarja 1782 v Firencah kot trinajsti izmed šestnajstih otrok. Leta 1790, po smrti Jožefa II., je bil Janezov oče Leopold imenovan za cesarja in družina se je iz Firenc preselila na Dunaj. Že čez nekaj let, točneje 1796 se zanj prične vojaško izobraževanje. V svojem prostem času pa se je mladi mož rad posvečal naravi, tehniki, kmetijstvu in lovu. Kot strasten alpinist je šel leta 1800 kot feldmaršal v Napoleonove vojne, vendar je bil poražen v bitki pri Hohenlindnu. Potem ko je morala Avstrija po izgubljeni bitki leta 1805 Tirolsko prepustiti Bavarski, je nadvojvoda Janez v tirolskem boju za svobodo leta 1809 podpiral svojega prijatelja Andreasa Hoferja. Boj je v začetku potekal dokaj uspešno, vendar na koncu le ni pripeljal do osvoboditve Tirolske izpod bavarske oblasti, po čemer so vsi hrepeneli. Cesar mu po tem prepove bivanje na Tirolskem, nadvojvoda pa vso svojo pozornost usmeri na Štajersko. Leta 1811 z daritvijo svoje obsežne zbirke položi nadvojvoda Janez temeljni kamen za deželni muzej Joanneum. Po njegovi zaslugi so leta 1817 ustanovili Štajerski deželni arhiv in leta 1826 odprli rudarsko in železarsko šolo v Vordernbergu, poznejšo Montanistično univerzo v Leobnu. Poleg tega je spodbudil ustanovitev Štajerske hranilnice in Annine otroške bolnišnice v Gradcu. V letu 1819 se na jezeru Toplitzsee nadvojvoda sreča prvič z Anno Plochl, dekletom meščanskega stanu. Njegov brat, cesar Franc II., sprva odkloni privolitev k njuni poroki. Ko par dobi leta 1829 dovoljenje za poroko, se lahko poroči. Kasneje, leta 1848, je bil nadvojvoda Janez kot namestnik cesarja imenovan za predsedujočega ustanovnega cesarskega parlamenta, vendar že 10.12.1849 odstopi kot vladarjev namestnik s svojega položaja. Naslednje leto 1850 postane nadvojvoda župan štajerske občine Stainz. V Stainzu, kjer je bil od leta 1850 do svoje smrti leta 1859 prvi svobodno voljeni župan, je nadvojvoda, ki je bil zelo povezan z narodom in ki je tudi rad nosil tukajšnjo narodno nošo – štajersko obleko, leta 1841 kupil gosposko posestvo. Nadvojvoda Janez je umrl 11. maja 1859 v svoji palači v Gradcu. Slovenjgraška Kmetijska družba je nadvojvodi Janezu, ki je bil pobudnik za graditev ceste skozi sotesko Hude Luknje, postavila leta 1830 v votlini nasproti izlivu Ponikve v Pako spomenik iz črnega marmorja, zanimivo umetniško delo.

Vir: Rajko Bračič, Koroško-šaleški jamarski klub "Speleos - Siga" Velenje.Občina Mislinja, Zbornik. Občina Mislinja, 2010, str. 389; http://www.steiermark.at/cms/beitrag/10042575/1947/
http://www.safaric-safaric.si/mirne_slike/xHuda_luknja_zgodovina.html