Ravnikov križ

Opis

Lesen križ z lesenim nebom in razpelom. Ima polkrožno, valovito streho krito s pločevino. Okoli križa je lesena ograja.

Legenda, zgodovina, pravljica

To lepo znamenje stoji sredi Ravnikovega polja, bi lahko zapisali še pred nekaj desetletji. Na desni, med košatimi smrekami in poljem na drugi strani, je vodila pot, tista z Arlovega vrha, po Ravnikovem grebenu mimo Napečnika v dolino. Nova cesta je konec 70. let 20. stoletja zgrajena tik pod križem in se je čudovito vključila v pokrajino. Cesta proti vrhu je danes še komaj opazna sled furmanskih časov.
Ravniki so križ vedno skrbno vzdrževali, vendar o njegovem namenu in preteklosti ne vedo nič. Še »dedi« o tem niso nič vedeli. Ravniki so križ in ograjo temeljito prenovili v letu 2001, posadili brezo, planinci pa ob ograji postavili še markacijo. Tu se ustavi, popotni, tu je spomenik davnih dni, zajemi v dlan vode, pod brezo je pipa, da si opomore duša in pot te varno, lahkotno pelje naprej. Na oni strani te pozdravlja Jernej, Radvanje, pa Sobote in Mlake, proti zahodu, bolj slutiš kakor vidiš, te vabijo »Golce«.
Zgodba o nastanku križa pa govori takole: »Bile so dve, tri slabe letine, visok sneg, do streh je segal, toče, suše. Leta 1903 so ljudje pričeli postavljati poljske križe, za varstvo in božjo zaščito. Leta 1904 so blagoslovili ta križ pri Ravniku, pri Pavliču, pri Šilerju in na Napečnikovem polju.«
Tako nam je v svoje spomine zapisala Helena Valdl, tista, ki se je pred skoraj dvema stoletjema »privlekla« na Pernice tam nekje od Bastlovine na Mlakah, seveda sama in s polnim trebuhom, je zapisal nekdo.
Najmanj dva korpusa teh križev je izdelal znani podobar tistega časa Leopold Perko od Sv. Trojice v Slovenskih Goricah.

Vir: Kristl Valtl, Kapelice, cerkve in drugi kulturni spomeniki na območju občine Muta, tipkopis, Muta, 2010.