Župnijski vodnjak Sv. Jernej nad Muto

Opis

Kvadratno obzidan kamniti vodnjak s preprostim lesenim nadstreškom, ki ga pokriva dvokapna lesena streha prekrita s skodlami. V sredini ima pritrjen lesen drog v obliki valja, na katerega je pritrjeno leseno vedro z verigo.

Legenda, zgodovina, pravljica

Pisnih virov o času izgradnje "forškega štapuha" ni. Lepo je viden na ohranjeni panoramski fotografiji iz leta 1913. Leži pod župniščem, ki je bilo zgrajeno okoli leta 1790 in se postopoma obnavlja že več let z namenom postati lokalni muzej. Osnovo za obnovo so dobili po izročilu starejših ljudi in gre za obzidan kamniti vodnjak s preprostim lesenim ogrodjem, kakršni so bili nekdaj značilni za hribovske domačije na Kozjaku nad reko Dravo. Je pa forški štapuh še edini vodnjak na Sv. Jerneju nad Muto, ki ga je bilo smiselno obnoviti. V globino meri 13,5 metra, s premerom 1,3 metra in možnim zajetjem 18 m3 vode. Zanimiv je tudi zaradi tega, ker se nahaja skoraj na vrhu hriba, na prostrani gorski planoti na 1030 m nad morjem ter je bil do sedaj vedno vodnat. Hribovske domačije so nastale lahko le tam, kjer so našli lastni vodni vir za izkop vodnjaka – štapuha. Takrat je bil odnos do dragocene vode bistveno drugačen, saj so jo smatrali kot dar narave, ki jim je predstavljala obstoj življenja. Po izgradnji vodovoda, ki je iz doline pripeljala vodo z drugih hribov, so domači vodnjaki začeli vidno propadati in poslabšal se je tudi splošen odnos do vode kot omejene dobrine.
Obnovitvena dela na vodnjaku so izvedli domači mojstri v skladu s smernicami Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor od junija do konca oktobra 2011 in tako, da je skladen s starim župniščem. Zunanje ogrodje je na star način ročno tesano, sestavljeno je iz dveh nosilnih stebrov, ki nosita dvokapno, s šintli oz. skodlami pokrito streho. Vodo iz vodnjaka dvignemo z lesenim čebrom na vretenu. Ob tem je bilo veliko prostovoljnega dela domačinov in gasilcev iz Mute, ki so znali stopiti skupaj. Obnovo vodnjaka je izpeljala Občina Muta s pomočjo podjetja Helios iz Domžal, ki je v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda s pet tisoč evri sofinanciral projekt obnove. Celotna obnova brez prostovoljnega dela domačinov je stala okoli deset tisoč evrov. To je že 78. obnovljeni vodnjak v 67. slovenski občini, ki ga je Helios finančno podprl v partnerskem projektu skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, kjer ministrstvo občinam nudi strokovno in tehnično podporo. Forški štapuh bo OŠ Muta s pomočjo občine razvila in smiselno vključila v nastajajočo planinsko vodno učno pot Od slapa do vodnjaka, v okviru katere bo predstavljen svet vode in življenja ob njej v porečju reke Bistrice od preteklosti do danes. V Bistriškem jarku ob reki Bistrici, kjer bo začetek vodne učne poti stoji od leta 1997 edina ekološka kapelica v Sloveniji in je postavljena z namenom varovanja pred morebitno vodno katastrofo zaradi zajezitve reke Bistrice v Avstriji.

Oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov
Poslovni sistem Helios iz Domžal je leta 1999 v okviru projektov Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda akcijo čiščenja kraških jam in brezen razširil še na projekt oživljanja krajevnih vodnjakov v Sloveniji. Omenjeni sklad sta leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki skladu nudi strokovno-tehnično podporo. Po celotni Sloveniji so občine ob pomoči Heliosovega sklada obnovile že 68. krajevnih vodnjakov v 59. slovenskih občinah. S projektom oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov želijo v Heliosu poudariti naraščajoč pomen ohranjanja lokalnih virov čiste pitne vode v urbanem prostoru in s tem vzbuditi aktivno sodelovanje vseh subjektov za trajnostno ohranjanje njene kakovosti. Odgovorno ravnanje in skrb za lokalne vodne vire je tudi eden izmed ciljev trajnostno zasnovanega razvoja. Zdrava pitna voda je osnovna eksistenčna potreba in ima zato vitalen pomen v vsakdanjem življenju vseh živih bitij.

Projekt so v Heliosu začeli tudi zaradi izjemnega večplastnega pomena vodnjakov skozi zgodovino in potrebe po ohranjanju njihove arhitekturne, tipološke in prostorske vrednosti. V Sloveniji je bilo v preteklosti več kot deset tisoč vodnjakov, ki so začeli izgubljati svoj pomen z izgradnjo vodovodnih omrežij po II. svetovni vojni. Večina je bila opuščenih in prepuščena uničujočemu zobu časa. Zato posebno pozornost pri izbiri dajejo vodnjakom, ki sedaj ne delujejo in so nekdaj imeli javen lokalni pomen ter večjo etnološko vrednost.

Vir: http://www.helios.si/slo/druzbena-odgovornost;
http://www.helios.si/slo/druzbena-odgovornost/novice-in-razpisi/arhiv-novic-in-razpisov, http://lokalec.si/obcine/muta/na-sv-jerneju-nad-muto-obnovili-vodnjak/; http://www.mojaobcina.si/muta/novice/kultura/obnova-vodnjaka-forski-stapuh-na-sv-jerneju-nad-muto.html, dne 1.3.2012; Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda; Na Sv. Jerneju nad Muto obnovili vodnjak na 1030 m nad morjem, tiskovno sporočilo; Matjaž Ledinek.