Zdravstveni dom

Opis

Stavba Zdravstvenega doma je danes sestavljena iz treh traktov, pravokotne oblike, ki so enonadstropni. Dva izmed treh sta med seboj povezana v obliko črke T, medtem ko tretji stoji ločeno zase. Vsi trakti so pokriti z dvokapno streho.

Legenda, zgodovina, pravljica

Stavbo zdravstvenega doma so začeli načrtovati že kmalu po koncu druge svetovne vojne, a se je njena gradnja nekoliko zavlekla. V istem času so bile zaradi številnih delovnih nezgod potrebe po lastni ambulanti tudi v železarni vse večje. Posledično je obratna ambulanta pričela obratovati maja 1951. Stavba zdravstvenega doma pa je v istem času ponovno začela rasti, predvsem zaradi pomoči države, ki je odobrila potrebna finančna sredstva. Ko je bila stavba zgrajena, je Svet za ljudsko zdravstvo LRS ambulanto opremil z modernimi instrumenti in ostalimi sanitetnimi potrebščinami. Dokončali so jo v letu 1953. Iz opisa ambulante izvemo naslednje: »V pritličju levo sta dve zdravniški in zobna ordinacija, za čakalnico služi prostoren hodnik. Desno so sobe za ležeče bolnike s 7 posteljami in soba za bolničarke. Levo v prvem nadstropju je soba za steriliziranje obvezilnega materiala z novim avtoklavom in aparatom za destiliranje vode. Nato sledi soba za fizikalno terapijo, soba za šokirane, mala operacijska soba in laboratorij. V tem delu stavbe je tudi rentgenska soba s temnico. Imajo en rentgenski aparat, svojega ima tudi zobna ambulanta. V ambulanti so sprejemali za dalj časa le bolnike, ki so jim svojci prinašali hrano. Ambulanta je telefon lahko uporabljala le 7 ur na dan, v času ko je delovala pošta. V letu 1953 so v mestu odprli tudi lekarno in pridobili zdravniško ordinacijo v tovarni.
V okviru zdravstvenega doma na Ravnah so razvijali zdravniško službo, v sedemdesetih letih tudi medicino dela, katere nosilec je bil dr. Janko Sušnik. Zdravstveno osebje je sodelovalo s prebivalci in z različnimi društvi, kot sta društvo invalidov, društvo diabetikov itd. ter zanje organiziralo različne tečaje in predavanja. Stavbo zdravstvenega doma so z vsakim desetletjem povečevali z dograditvijo novih prostorov in tako širili dejavnost.
Z zdravstvom so povezane tudi krvodajalske akcije, prostovoljne darovanje krvi, ki je bilo po drugi svetovni vojni zelo množično, saj je kri prostovoljno darovalo več sto ljudi letno.

Vir: Anton Novak, Za zdravstveni podvig kraja. Nastanek, pomen in namen nove ambulante Guštanj. Koroški fužinar, 1952, št. 1-3, str. 4; Služba ambulante v Guštanju. Koroški fužinar, 1952, št. 1-3, str. 29; Borba v ambulanti. Koroški fužinar, 1958, št. 4-9, str. 8.