Srednja in Višja šola Ravne

Opis

Stavba je grajena v obliki črke T iz dveh traktov. Je enonadstropna zgradba, ki jo pokriva dvokapna streha.

Legenda, zgodovina, pravljica

Srednješolsko izobraževanje na Ravnah sega v čas po koncu druge svetovne vojne. Pred tem razen gospodinjske šole za dekleta med drugo svetovno vojno in obratne industrijske šole v ravenski železarni, ki so jo obiskovali predvsem vajenci v industrijskih obratih, drugih srednjih in visokih šol na tem prostoru ni bilo. Rast in razvoj Železarne sta po vojni izpostavila potrebo po kvalificiranih kadrih, zato so najprej ustanovili »šolo učencev v gospodarstvu (ŠUG)«, njen upravitelj je postal Aleksander Gracijanski – uslužbenec Železarne. Ker v njej niso mogli zagotoviti potrebne izobrazbe učencem, so v jeseni leta 1946 z odlokom Ministrstva težke industrije FLRJ ustanovili industrijsko – metalurško šolo »za pridobivanje praktičnega in teoretičnega znanja za poklice strojne, kovaške in metalurške stroke.« Z istim odlokom so ustanovili tudi dom za učence v 4 km oddaljenem bivšem letoviškem poslopju Rimskega vrelca v Kotljah. V novoustanovljeni šoli so pridobivali strokovno kvalifikacijo talivci, livarji, modelni mizarji, valjavci, strojni kovači, kalilci, rezkalci, strugarji in ključavničarji. »Z odločbo Gospodarskega sveta LRS (Ur. L. LRS – štev. 28/156 z dne, 20. IX. 1952 – odločba o ustanoviteljih strokovnih šol), postane ustanovitelj Železarna Ravne.« in osebje šole je prejelo osebne dohodke po tarifnem sistemu železarne. Prva leta je teoretični pouk potekal v vili pri upravnem poslopju Železarne, oktobra 1948 so se preselili v novo urejene prostore Železarne in pričeli z rednim teoretičnim poukom v novih šolskih učilnicah. Zanimanje za tehniške poklice je hitro raslo, zato so leta 1957 v neposredni bližini Železarne zgradili novo šolo, za katero so sredstva prispevali zvezni, republiški in okrajni skladi za kadre. Šola je kmalu prerasla občinske okvire in postala regijska šola za poklice na področju strojništva in metalurgije. Konec petdesetih let so jo preoblikovali v Izobraževalni center, v katerega so bile vključene poklicna kovinarska in metalurška šola, tehniška srednja šola, šola za specializirane metalurške delavce. Leta 1968 je sledilo preimenovanje šole v Šolski center, ki se je v devetdesetih preimenoval v Srednjo strojno kovinarsko šolo, v kateri so izobraževali mlade in odrasle predvsem v različnih poklicnih in tehničnih programih. Čas usmerjenega izobraževanja je prinesel nove organizacijske in programske spremembe. Šolski center in Gimnazija sta se združila v center izobraževanja: Srednjo šolo tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve. Od šolskega leta 1991/92 je šola spet delovala samostojno, najprej kot Srednja strojna-kovinarska šola, danes kot Srednja šola Ravne, ki izvaja nove programe. Poleg Srednje šole, je v tej stavbi našla svoje prostore tudi Višja strokovna šola Ravne. Tako je Ravnam, kot pred 65 leti z ustanovitvijo gimnazije med mesta s srednješolskim izobraževanjem, uspel preboj na raven višje strokovnega izobraževanja.

Vir: Kronika. Naših petdeset let: Zbornik ob 50-letnici Srednje strojnokovinarske šole na Ravnah. Ravne na Koroškem: Srednja strojnokovinarska šola na Ravnah. Ravne na Koroškem, 1996; Karla Oder, Delavci Železarne Ravne v obdobju socializma in njihov način življenja. Disertacija, Ljubljana 2011, str. 300-303.