Rimski vrelec

Opis

Ob vznožju mogočne Uršlje gore, v dolini Kotelj, izvira na nadmorski višini 510 metrov, naravna mineralna voda, izjemno bogata z železom. Izvir leži na levi strani potoka Kotula, v neposredni bližini ceste iz Kotelj proti Ivarčkemu jezeru, na območju arheološkega najdišča.

Legenda, zgodovina, pravljica

Izvir zdravilne vode so poimenovali Rimski vrelec, po domnevni postojanki ob rimski cesti med Celeio in Virunumom. Danes sta tu urejena dva izvira kisle vode. V drugi polovici 19. stoletja so tu začeli razvijati zdraviliški turizem. Kotlje so postale znane po „kisli vodi” že pred letom 1877, ko je lastnik Steinhaeubl zgradil zdravilišče in prizidek polnilne in ekspertne naprave za vodo. Konec 19. stoletja je postal lastnik Rimskega vrelca Kozmos Schütz. Urejeno kopališče ob stavbi je gostom nudilo različne kopeli. Sem so prišli gostje zdraviti katarne, mehurne, želočne in ledvične bolezni, prihajali pa so tudi slabokrvni, živčno bolni in rekonvalescenti. Mineralno vodo z Rimskega vrelca, znano kot najboljša namizna voda, so pili v vseh večjih mestih Avstro-Ogrske in celo v Ameriki. Prodajali so jo tudi v lekarnah.
Vrelec je na zaščitenem arheološkem območju z EŠD 28085.

Vir: Karla Oder, Občina Ravne na Koroškem. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana, 1992; Register nepremične dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS.