Dvorec Javornik

Opis

Današnja stavba je enonadstropna, delno podkletena, 6x3-osna, s prislonjenim stolpičem. Fasade so členjene v empirskem slogu, prav tako okenske obrobe in vhodni portal na začelju, nad čelom opremljen z grbom zadnjega lastnika. Temeljite prezidave izvirajo iz časa po 1910. Takrat je stavba dobila na trški strani reprezentančno fasado s stolpastim rizolitom in dvema stebriščnima verandama v pritličju levo in desno od rizalita, ki zavzemata njeno celotno širino. V pritličju graščine, prezidane v vilo, so ohranjeni križni grebenatsi oboki.

Legenda, zgodovina, pravljica

V začetku 16. stoletja se je graščina imenovala Prušnikov dvor, od ok. 1540 dalje pa po novem lastniku Luki Gamsu, ki jo je bil takrat s cesarskim dovoljenjem obnovil ter obdal z obzidjem in stolpi, Gamsenegg. V 2. pol. 16. stoletja so ga dobili v roke Javorniki - Jaborneggi, ki so bili na začetku 16. stoletja guštanjski tržani, a so 1667 postali baroni. Jaborneggi so posedovali grajsko stavbo tako za časa Valvazorja pa tudi še po 1715. Pozneje je bila graščina v rokah Wayerbergov in Gačnikov- Schlangenburgov. Ob koncu 19. stoletja je bil njen lastnik Franc Ksaverij Schmied, od 1910 do smrti 1946 pa je bila v rokah protestanta, Šlezijca Ernesta Ossiandra.
Po drugi svetovno vojni je grajsko poslopje prevzela ljudska oblast. Novi lastniki niso imeli niti denarja niti interesa za njegovo prenovo, prav tako v njem niso bivali, to pa je povzročilo, da je grad začel propadati.
Naslednji lastnik je bila uprava Državnega kmetijskega posestva Javornik. Ko so posestvo pridružili Kmetijski zadrugi Prevalje, je prišel grad v roke samoupravni interesni skupnosti, ki je gospodarila s stanovanji. Grad je postal stanovanjska zgradba, v njem so stanovali večinoma ljudje, ki niso znali ceniti notranje stavbne opreme.
Po izselitvi zadnjih stanovalcev iz gradu leta 1984 je ravenska Samoupravna stanovanjska skupnost kot takratna lastnica začela z izvajanjem najnujnejših zaščitnih del na grajskem poslopju. S prvo stopnjo del so končali poleti 1989 in z naslednjimi stopnjami niso nadaljevali.
S podržavljanjem celotne Železarne Ravne je z družbo De profundis tudi grad Javornik prišel v državno last. Ta je objekt leta 1996, za zelo nizko ceno prodala podjetju P.S.T. s sedežem v Kotljah, ki je lastnik gradu še danes.

Vir: Karla Oder, Utrinki iz preteklosti, Zgodovinske podobe, Ravne na Koroškem, 750 let prve pisne omembe 1248 - 1998, Ravne na Koroškem 1998, str. 26; Miroslav Osojnik, Sodobni mestni utrip, Ravne na Koroškem, 750 let prve pisne omembe 1248- 1998, Ravne na Koroškem 1998, str. 70; France Kotnik, Storije I., Celovec, 1957, str. 75-76; Marjeta Markovič, Ana Šinko, Zgodovinske okoliščine in vzroki propada gradu Javornik, raziskovalna naloga, osnovna šola Prežihovega Voranca, Ravne na Koroškem, marec 2004; Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Ljubljana, 1993, str. 42-43; Karla Oder, Ravne na Koroškem v 19. stoletju, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana 2008, str. 305-322.