Juričevo znamenje

Opis

Znamenje je betonsko in zanimivo oblikovano. Zidan steber z kvadratnim nastavkom z nišami. Na vrhu je netipična streha, pravokotne betonske plošče naložene ena na drugo.

Legenda, zgodovina, pravljica

Med drugo svetovno vojno sta bila v Dachau Andrej Kotnik, nekdanji borec za severno mejo, in njegov sin Stanko. Že med bivanjem v taborišču sta sklenila, da bosta, če se živa vrneta na svoj dom na Dobrije, zgradila znamenje v hvaležen spomin na božjo dobroto in previdnost. Res sta se vrnila in že jeseni leta 1945 je gospodar Andrej začel počasi zidati znamenje. Najprej je hotel postaviti kapelico, pa je bilo v tistem času to prenevarno. Skrivaj je delal, večkrat celo s koruzno slamo pokril, vprašujočim odgovarjal, da zida vodovod, češ, nimamo vode. Še istega leta je delo končal, v kasnejših letih dodajal v niše razne podobe, ki jih je sam izdelal.

Vir: Vogel Milan, Znamenja med Peco in Pohorjem, Borec, julij 1996, št. 547-548.; Miroslav Paškvan; Igor Glasenčnik, Znamenja v Mežiški, Mislinjski in Dravski dolini, Koroški tednik, let II, št. 36, 17. september 1998, str.7.Vir: Vogel Milan, Znamenja med Peco in Pohorjem, Borec, julij 1996, št. 547-548.; Miroslav Paškvan; Igor Glasenčnik, Znamenja v Mežiški, Mislinjski in Dravski dolini, Koroški tednik, let II, št. 36, 17. september 1998, str.7.