Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Opis

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je enoladijska z ozkim nečlenjenim zvonikom, ki stoji pred glavno zahodno fasado, ter s 5/8 zaključenim gotskim prezbiterijem na vzhodu. Cerkev je pokrita s streho iz eternita.
Na zunanjščini prezbiterija ni zunanjih opornih stebrov, vendar so zaključene stranice prezbiterija okrašene z okrasnimi šivanimi robovi, ki so jih rekonstruirali na osnovi prvotnih ob obnovi cerkve leta 1994. Na severni in južni steni ima ladja po dvoje šilasto zaključenih neogotskih oken. Zahodni neogotski vhodni portal je danes zaprt, za vhod se uporablja južni stranski portal, ki je preprosto neogotsko zašiljen.
Od prvotne sakralne stavbe, ki je glede na njeno obrambno namembnost v 15. stoletju že stala, je ohranjen le še dolgi gotski kor, ki je ožji od ladijskega dela stavbe in je obdan z visokim talnim zidcem.
Cerkev notranje opreme skorajda ne premore, saj je bila zaradi svoje obrobne lege mnogokrat tarča nepoštenih ljudi. Kar je ostalo, je novejše, iz druge polovice 19. stoletja. Kot del cerkvene opreme lahko omenimo le poslikan križev pot s starinskimi napisi v Bohoričici iz 19. stoletja. Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je od vsega začetka podružnična cerkev sv. Marjete v Kotljah.

Legenda, zgodovina, pravljica

LEGENDA O NASTANKU CERKVE:
Prvotno je imela cerkev romarski značaj, o čemer govori tudi pripovedka, ki pravi, da še preden je imela sv. Uršula svojo cerkvico na Uršlji gori, je stala v skalovju Plešivca cerkev, posvečena sv. Mohorju, kamor so ljudje množično romali na božjo pot. Nekega poletja sta tja romali tudi dve stari ženici. Sonce je pripekalo in pot je bila naporna, tako da sta se na Šrotnekarjevem ustavili in si odpočili. Šrotnekar je bil velik posestnik, ki je pobiral od vseh kmetov desetino. Tako sta ob počitku ženici tožili druga drugi, kako hudo je na svetu. Prva je tarnala, da če ne moreš plačati desetine, pristaneš v ječi, druga pa je tožila, zakaj sv. Mohor ne stoji na Šrotnekarjevem, ampak visoko v skalovju. Nazadnje sta od utrujenosti zadremali. Ko sta se zbudili, sta bili sredi cerkve, okoli njiju pa je bilo polno romarjev iz tujih krajev. Cerkev, v kateri sta bili, se še danes imenuje sv. Mohor. Tam, kjer je cerkev prvotno stala, so ostale le skale, ki jih danes imenujejo Šmohorjeve peči.

Baročno predelana gotska cerkve s prezbiterijem, v katerem je zvezdasti obok s sklepniki še iz gotske dobe. Cerkev sv. Mohorja je bila v srednjem veku del danes propadle utrdbe Šmohor. Vključena je bila v zahodno obzidje, v katerem je cerkveni zvonik kot stolp služil obenem tudi kot najvišja opazovalna točka.

TURŠKE ŠANCE
V gozdu se od ruševin gradu Šratnek čez Preški vrh in še naprej proti Ravnam skrivajo med grmovjem ostanki dolinske pregrade, ki so jo za obrambo koroške dežele pred Turki zgradili koncem 15. stoletja.
Gradnjo Šanc so financirali iz davka »deseti vinar«, ki so ga morali plačevati vsi. Gradnjo Šanc pri Kotljah so začeli leta 1476 (dolga pregrada pri Guštanju s stražnimi stolpi).

Vir: Simona Javornik, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline, katalog, Ravne na Koroškem, 2002, str. 29-32; http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/
E60B00CA8A76CFC6C12570340025EB1F?OpenDocument
22.12.200; Vinko Möderndorfer: Koroške narodne pripovedke, Celje, 2000; Janko Sušnik, Turške šance nad Guštanjem, Prevalje, 2002.