Cerkev sv. Ane v Koprivni

Opis

Cerkev sv. Ane v Koprivni je preprosta enoladijsko zasnovana prostornina, v katero vodi polkrožen portal na severni steni ladje. Vsa okna v ladji so pravokotne oblike. Tudi ladja sv. Ane je pravokotne oblike in je v notranjosti pokrita s plitvim banjastim obokom iz 17. stoletja. Cerkev se zaključi na vzhodu v kratkem gotskem tristrano zaključenem koru. Med zaključenimi stranicami prezbiterija je stena predrta s tremi šilastoločnimi gotskimi stranicami, od tega imata stranski dve v krogovičje vrisana dva plitva trilista.

Legenda, zgodovina, pravljica

SVETNICA SV. ANA:
Cerkev je posvečena svetnici, Marijini materi Ani, ki skupaj z Jaohimom goduje 26. julija. V hebrejščini Ana pomeni milost, ljubezen, molitev. Sveto pismo pozna dve svetnici Ani, prvo v novi zavezi kot Marijino mater in drugo v stari zavezi kot mater Samuela. Cerkev posvečenih sv. Ani je na Slovenskem veliko, preko 70, v njeno čast pa je tudi več božjih poti. Svetnica je priprošnjica za srečno poroko, srečen porod ter srečen, z otroki poln zakon, na Slovenskem pa je bila sv. Ana tudi priprošnjica za srečno zadnjo uro. Praznik njenega godu se menda pojavi šele konec 12. stoletja, v zahodnem svetu pa se njeno čaščenje pojavi šele po 16. stoletju, ko je leta 1584 Gregor XIII. zapovedal njen god za vso Cerkev. Predvsem kapucini, karmeličani in benediktinci so spodbujali njeno čaščenje, svoje je pripomogla tudi likovna umetnost z deli, ki so prikazovali motiv sv. Ane Samotretje ali marijanske motive Marijinega rojstva.

Vir: Simona Javornik, Likovna dediščina cerkva Mežiške doline. Katalog, Ravne na Koroškem, 2002 , str. 92-94.