Kladnikova hiša

Opis

Pritličje je večinoma iz neobdelanega in lomljenega kamna, v zahodnem delu so ohranjeni zidovi hiše, vrisane že v mapo franciscejskega katastra leta 1827. Nadstropje je zidano z opeko. Nekdaj je bil v vseh prostorih navaden lesen pod, le v kleti je bil zemljen. Stene so bile fino ometane, stavbno pohištvo pa prepleskano z oljnato barvo. Za njo je imel lastnik še majhno gospodarsko poslopje s hlevom za eno kravo in skednjem.

Legenda, zgodovina, pravljica

Domače ime te hiše je Mežnar. Njen latnik leta 1764 je bil Klemen Mesner, za njim je bil njen lastnik leta 1828 Jožef Matvoz, za njim 1844 Anton Vajs in za njim leta 1874 Ivan Šancl. Ob koncu 19. stoletja je bila hiša v lasti Marka Slaniča, ki je bil njen lastnik tudi v obdobju med obema vojnama. To je bila nekdaj krojačeva hiša in je bila zgrajena leta 1910 z državno pomočjo po požaru v naselju. Leta 1934 so v stavbo napeljali vodovod. V tej stavbi so živeli lastnikova družina in dva najemnika. Lastnikova družina je štela ženo, hčerko, rejenca, dva krojaška pomočnika in občasno krojaškega vajenca. Najemnika sta bila rudar z ženo in sinom ter davkar (»dacar«) z ženo.

Vir: Marija Makarovič, Ivan Modrej, Črna in Črnjani. Črna na Koroškem, 1986, str. 42, 52.