Jeklnova kapela

Opis

Jeklnova kapela je kapela zaprtega tipa s precej veliko štirikapno streho, na vrhu katere je lesen križ. Streha je prekrita z iternitom. Vhod v kapelo zapirajo lesena vrata. Na stranskih stenah sta dve manjši okni.

Legenda, zgodovina, pravljica

Domačija Jekl leži na nadmorski viši 1331m n. m.v. Po pripovedovanju Simona Polanška, p.d. Lipolda, bi se naj na Jeklnovi domačiji gospodarilo od leta 1524 naprej. Posebej težavno obdobje pa je za družino nastopilo, ko so bili vsi člani družine leta 1947 izseljeni v Kočevje. Domači niso vedeli, zakaj so jih izselili, saj so vso dobo druge svetovne vojne podpirali partizane. Ob izselitvi pa so prišli delavci UDBE, ki so družino, ki je imela 1 uro časa, da se pripravi na odhod, odpeljali, precej hišnih dragocenosti pa si prilastili. V Kočevju je družina ostala potem do leta 1954, ko so se lahko vrnili na opustošeno posestvo. V času izgnanstva družine v Kočevju je kapela propadala, saj so jo uničevali vojaki Jugoslovanske ljudske armade, ki so na bližnji vojaški stražnici služili vojaški rok. Marsikateremu je služila za stranišče, na zidove pa so pisali številke in neokusna sporočila. Stene v notranjosti so bile nekdaj poslikane s podobo sonca, lune in goloba (sv.Duh) in še z nekaterimi drugimi podobami. Vse te podobe so bile povsem uničene in prekrite s številkami. Kip Marije so vojaki razbili. Domačini so po vrnitvi namesto kipa postavili razpelo. Prvič so potem kapelo obnovili leta 1976, drugič pa leta 1995. K Jeklnovi domačiji sta na svoj poletni dopust rada prihajala tudi mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik in njegov tajnik Peter Grobelnik.

Vir: Igor Glasenčnik, Znamenja, kapele in križi v Mežiški, Mislinjski in Dravski dolini. Koroški tednik, leto 3, št.6, 11. februarja 1999, str. 7; Alojz Pristavnik, marec 2011.