Žal žena

Opis

Iz hrastovega debla izoblikovana lesena skulptura Žal žene.

Legenda, zgodovina, pravljica

Jaroslav Tacol je v Črno povabil likovne umetnike, kiparje in slikarje na likovno kolonijo »Teber 96«. Na njej je sodelovalo deset slovenskih umetnikov in med njimi tudi akademska kiparka Dragica Čadež. Iz hrastovega debla, ki ga je za ta namen podaril Marijan Kodrun, je na prostoru njegove žage ves teden pridno oblikovala. Obdelan hrastov les je po tednu dni kiparkinega truda odslikal lepo leseno skulpturo žal žene, ki danes bogati zelenico pred kulturnim domom.

Korošci poznamo v ljudskem izročilu žal žene kot bajeslovna bitja, ki so živela na Volinjeku. Svetovale so kmetu Hormonku, kdaj naj seje bob, se dale videti pri Žačnu in drugod. Kmeta Kotnika so učile sejati. V tistih letih mu je žito bogato obrodilo in žal žene so se tudi pomešale med žanjice. Tisti, ki so hodili iz Javorja po cesti so večkrat slišali ubrano petje iz Kotnikove votline na meji med Koroško in Štajersko.

Vir: Marta Repanšek, Večna ura. Folklorne pripovedi iz Črne in okolice. Črna na Koroškem, 2004, str. 279.