Domačija Florin

Opis

Domačijo sestavljajo zidana, nadstropna hiša v osnovi iz 17. stol., preužitkarska hiša, gospodarsko poslopje in značilna kašča. Stavbe pokrivajo čopaste skodlaste strehe, ki imajo na robovih slemen pritrjene majhne lesene figure, imenovane "pobi ali dedi", ki naj bi varovale poslopje.

Legenda, zgodovina, pravljica

Stanovanjska hiša je pravokotne tlorisne oblike in jo pokriva štirikapna čopasta streha prekrita s šitlni. Na fasadi ima naslikani dve fasadni psolikavi, na vogalih hiše pa okrasne šive. Ena je znak Jezusovega kronograma, ki je naslikan na fasado stanovanjske hiše kor simbol zaščite pred vseh hudim in tudi kot simbol sreče ter ljubezni, ki naj se kaže v krogu domačih. Druga poslikava pa sta letnica 1730, ki je povezana z nastankom hiše in letnica 2007 z njeno obnovo. Posebnost teh domačij so tudi čopaste strehe. Na čopasti strehi so na gospodarskem poslopju domačije Florin v Topli ohranjeni strešni jezdeci oziroma po koroško »pobi«. To so iz lesa izrezljane figure, ki od daleč spominjajo na človeka.
Florinova kašča ima kvadratno obliko in je podkletena nadstropna kašča, z dvokapno s »šitlni« (skodlami) pokrito streho. Kašča nima »ganka«, v nadstropni del pa vodijo stopnice, ki se začnejo pred vhodom v pritlični del kašče.
Kašča je bila kot objekt na kmetiji vidno povezana z hišo. Vedno je postavljena tako, da je vhod viden že iz hišnega praga. Vedno je bila toliko oddaljena od drugih stavb, da je bila varnejša pred ognjem in hkrati tako blizu hiše, da je bil mogoč nadzor nad njo. Kaščo so po ustnih pričevanjih gradili štirje tesarji, ki so prevzeli vsa dela. Debla so tesali, oblikovali lesene zveze, vgradili shrambene predale za žito „košte“ in kaščo tudi pokrili z leseno streho –„šitlni“, oziroma skodlami. Pri izdelavi kašče so uporabljali preprosto orodje, za vezavo lesenih tramov, pa so uporabljali lesen čepe- „tumplne“. Pri izdelavi je bil uporabljen kvaliteten borov, macesnov ali smrekov les počasne rasti.
Kletni prostor je imel vedno eno ali več manjših odprtin za zračenje. Tla v kleti so bila zbita iz zemlje. Kletni prostor so uporabljali predvsem za shranjevanje „mošta“, oziroma sadjevca. Posledično stoji zaradi tega pri marsikateri kašči tudi lesena stiskalnica „preša“, kateri so potem za njeno zaščito podaljšali nadstrešek. Prostor v pritličnem delu so uporabljali za shranjevanje namletega žita. Zaradi te namembnosti so bili v tem prostoru tudi posebni predalniki, ki so se imenovali „košti“. Pomemben člen vsake kašče je tudi lesen „gank“, ki spominja danes na hodnik ob zunanji steni hiše. Na kaščah so se ganki nahajali na sprednji čelni strani. Uporabljali so jih za sušenje pridelkov, predvsem zelišč in fižola. Za zračenje in držanje primerne klime so bile v kašči tudi narejene zračne line, ki so bile različnih oblik. Nadstropna kašča je imela povezano pritličje in nadstropje z zunanjimi stopnicami, ki so vodile na zunanji strani iz spodnjega na zgornji „gank“. Kašče imajo tudi eno značilnost, ki se ji reče medetažna stopnica, ki je razširjeno zgornje nadstropje na eni ali pa na večih straneh. Ta medetažna stopnica bi naj oteževala dostop glodalcem v zgornji kaščni prostor. Je pa ponavadi tudi na zunanji strani bogato okrašena z raznimi vzorci. Posledično je zaradi medetažne stopnice nadstropna etaža kašče ponavadi širša od pritlične. Tudi v nadstropnem prostoru so lahko bili predali za žito, predvsem, pa je bil ta prostor namenjen shranjevanju suhih mesnih izdelkov.
Poleg kašče in stanovanjske hiše stojijo v strnjenem naselju domačije Florin, še gospodarsko poslopje in preužitkarska hiša, ki je bila namenjena stanovanju za ostarele gospodarje.

Vir: Register nepremične dediščine; ga. Florin, dec. 2009; Liljana Suhodolčan, Kašče v Mežiški dolini. Koroški muzej, Ravne na Koroškem, 1996, str. 7-20.