Nekdanja mrliška veža

Opis

Leta 1924 so kot vhod na pokopališče postavili novo mrliško vežo, ki je zidana iz betona. V lok nad vhodom so pritrdili napis v slovenskem jeziku.

Legenda, zgodovina, pravljica

Najstarejši pisni dokaz o pokopališču v Črni je napis vklesan v kamnito ploščo na Rešerjevi gostilni. Ta napis je napisan v grščini, je iz leta 1576 in se v prevodu glasi „Danes meni jutri tebi“. V črni so pokojne dolga stoletja pokopavali najprej okoli župnijske cerkve sv. Ožbolta, o čemer nam pričajo ohranjene nagrobne plošče na fasadi cerkve in na preostalem nekdanjem pokopališkem zidu. Ker pa na tem mestu niso mogli širiti pokopališča, so 12. septembra 1875 blagoslovili novo pokopališče, ki je tem kraju kot danes. Seveda je bilo pokopališče v tistem času manjše, zaradi česar so morali že 29. julija 1895 blagosloviti prvo razširitev pokopališča. Zaradi ponovne potrebe po širitvi so 9. avgusta 1924 blagoslovili še razširjeno pokopališče in izvedli nekaj gradbenih del. Zgradili so pokopališko kapelo in vanjo prestavili Kristusa, ki je bil prej na lesenem križu ob južnem delu pokopališča. Ta križ je bil postavljen leta 1809 na pokopališče ob cerkvi, leta 1875 so ga prenesli na novo pokopališče in leta 1924 v novo zgrajeno pokopališko kapelo. V kapeli so spominske plošče padlim v prvi svetovni vojni in padlim prisilno mobiliziranim Slovencem v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. Leta 1924 so kot vhod na pokopališče postavili iz betona narejeno mrtvašnico. V lok nad vhodom pa zapisali z kovinskimi črkami: NAJ NEHA SE TUKAJ SOVRAŠTVO PREPIR, KJER NAŠEL JE ČLOVEK SVOJ ZAŽELJENI MIR! Napis je ostal nedotaknjen tudi vsa leta druge svetovne vojne. na pokopališču je pokopan tudi znan slovenski zgodovinar dr. Anton Kaspret. Na pokopališču pa so še spomenik padlim borcem za severno mejo iz Ljubljanskega pešpolka in spomeniki padlim partizanom v drugi svetovni vojni.

Vir: Marta Repanšek, Večna ura. Folklorne pripovedi iz Črne in okolice. Črna na Koroškem, 2004, str. 280.