Zgradba podzemske elektrarne

Opis

Majhna rudarska hidroelektrarna zgrajena 1943. Nad njo je strojnica. Na površju je visokopritlična hiša. V pritličju so uredili pomožne prostore in dostop do podzemeljske elektrarne I. V nadstropju pa so uredili stanovanja. Stavba predstavlja nadstropno v breg prislonjeno hišo. V poslovni, oziroma industrijski del stavbe vodijo velika polkrožna vrata, v zgornji, stanovanjski del hiše pa je dostop po strmem stopnišču, ki ga zapirajo lepa kovana vrata z rudarskim simbolom na sredini.

Legenda, zgodovina, pravljica

V obdobju prodiranja rudarskih del v globino se je vse bolj povečeval t.i. vodni lijak, s čigar območja se je, bodisi s površja ali pa iz z vrtinami pretrganih podzemeljskih vodnih poti v rudniku, zbiralo vse več vode na dnu centralne jame. V tem času, pa še nekaj let po drugi svetovni vojni, je zato presahnilo več studencev, v globino pa je požrlo tudi del pretokov drugih potokov. Ko so z rovi iz centralne jame povezovali pod Mežo rudišča v žerjavskem revirju Graben, so domnevali, da presiha v globino tudi del Meže na območju od Mušenika do Žerjava. Zato so sprva razmišljali o tem, da bi tod betonirali v kanal kar celo strugo Meže. Iz teh načrtov se je nato porodila ideja zajeziti Mežo v Črni in speljati pretežni del njenega letnega pretoka po 1,2 km dolgem podzemeljskem tlačnem kanalu do nove elektrarne PEI v jami pod Balosom. Že leta 1939 som pričeli z gradnjo. Izkoristili so padec 64 m od nivoja Meže na jezu v Črni do odtočnega rova elektrarne. Zanj so uporabili kar nekaj km Glančnikovega rova, ki so ga na pretežnem delu poglobili pod železniškim tirom za odvajanje vode nazaj v strugo Meže nad jezom HE Polena v Mežici.
Elektrarna je pričela obratovati leta 1943, najprej z večjim agregatom s Francisovo spiralno turbino in z generatorjem. PEI je bila prva v tedanji Jugoslaviji zgrajena podzemeljska hidroelektarna.

Vir: Tadej Pungartnik, Rudniške hiše. Analiza stavbne dediščine Rudnika Mežica. Mežica 2006, str. 39; Štefan lednik, Mežica 1994. O podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici. Mežica, 1994, str. 79-80; Register nepremične dediščine.