Gostilna Geršak

Opis

Šestosna enonadstropna stavba v strnjenem zazidalnem nizu ima pravokoten portal z letnico 1844 in klasicistično-bidermajersko ornamentiko, ki členi tretjo os. Hiša ima geometrično profilirano fasado iz konca 19.stoletja.

Legenda, zgodovina, pravljica

V letu 1828 je bil njen lastnik Jožef Pičnik, za njim leta 1844 Franc Sadic, leta 1874 Marija Hobel in ob koncu 19. stoletja Jožef Geršak. Med obema vojnama je prišla v last peka in gostilničarja Ivana Geršaka. Domače ime za to hišo se glasi Andre. Prvotno so jo imenovali Gostilna pri Andreju, potem Klajdernik in nazadnje Geršak.
Notranja oprema gostilniških prostorov je bila odvisna od gmotnega stanja lastnika gostilne. Oprema običajih gostilniških prostorov je bila preprosta, namenjena vsakodnevnim in večinoma domačim gostom, obrtnikom, rudarjem in okoliškim kmetom. Ob stenah in okoli podolgovate macesnove mize so stale dolge klopi, kot sicer pri kmečkih hišah. Med obema svetovnima vojnama so klopi pred mizami nadomestili stoli z naslonom. za tako imenovane boljše goste je bila v gostilnah tudi posebna soba. V njej so bile kvadratne mize s po štirimi stoli. V kotu pod stropom je bilo razpelo, navadno obdano z vencem papirnatih rož. Med obema vojnama je bila na vidnem mestu še vladarjeva slika in marsikje na eni izmed štirih sten tudi slika s šaljivim prizorom iz lovskega življenja. Tlorisna zasnova gostilniških hiš je bila približno povsod enaka. Razlikovale so se le po tem, da so imele večje gostilne večje prostore in več prostorov, redke pa tudi plesno dvorano.

Vir: Marija Makarovič, Ivan Modrej, Črna in Črnjani. Črna na Koroškem,1986, str. 42, 55, 57; Jože Gradišnik, Okrogle in robate storije izpod Pece. Črna na Koroškem, 2010, str. 138.